Vonj asfalta.

Za velikim
vetrobranskim steklom
raziskujem
s pogledom na cesto.

Elipsast volan,
palica za menjalnik
in črna kaseta
v preperelem radiu.

Moja najljubša.
Vsakič sem te prosila,
da jo izbrskaš
iz svoje bele
polivinilaste vrečke.

Vsakič si.

Takrat si še kadil.
V eni roki cigaret,
v drugi volan
vse do Tolmina,
kjer sva obstala
in pojedla panin.

Peljala sva asfalt.
Še danes mi diši.

Tiste črne kasete
pa ne najdem več.
Ostale so samo melodije
in vonj po zavrelem asfaltu.





Posvečena očetu.

Ni komentarjev: