Ne želim si,
da bi ljudje
razumeli
mojo poezijo.
Ker sem žival.

Sprehajam se, nevedoč kje hodim.
V trenutku se znajdem sredi lesenega
mostu. Zaslišiva tišino...

Hrepenim...

Vsi ljudje, združeni v misli. Ne... V fantaziji.
Borimo se z nalogami življenja, z vonjem po smrti...

Padam, se vračam, poletim...